Kaj pa to, ko se od sedaj dobi ekološko govedino tudi v trgovini v Velenju in sicer v trgovini Domače Dobrote. Ni naključje, da smo malčki v isti stavbi nekoč dobili skoraj vsa naša oblačila in igrače. No, zdaj pa še meso. Trgovina se namreč nahaja v stavbi, kjer je nekoč delovala Zibka, z narisano veliko štorkljo.

In kakšno srečno roko je imel brat pri izbiri ekološkega mesa v trgovini. Namenil se je po goveja rebra, ki so pač vrsta govedine, ki jo zna pripraviti, domov pa prišel z zelo zelo lepim kosom brez kosti, maščobe in veziva. In da se je takšen lep kos skril v embalažo z napisom rebrca, je ena velika sreča! In ker je bil v čisti temi, kaj naj zdaj s tem kosom, golaža pa ne bi, sem jaz hitro iz rokava potegnila recept za vlaknasto govedino. Ta recept sem že velikokrat zasledila na spletu in tokrat je lepo vlaknast kos kar klical po govedini po kubansko, ki se v originalu imenuje “Ropa Vieja” kar pomeni stare cunje. Delali naj bi jo iz ostankov mesa, vendar je jed tako slastna, da se jo izplača narediti še isti dan na tale način.

Na ta način lahko pripravimo vsako vlaknasto govedino. Važno je le, da jo režemo vzdolžno z vlakni in ko se v dveh urah skuha toliko, da jo lahko razcufamo. Razcufane dele lahko uporabimo tudi v sendvičih, tortiljah, pita kruhu, ne le v golažu.

Primerni deli so hvalabogu tudi najcenejši. To so:

  • flam
  • goveja rebra
  • goveje pleče
  • goveji bočnik
  • goveje podplečje

GOVEDINA PO KUBANSKO – ROPA VIEJA
za 4 osebe:

  • 400g govedine
  • oljčno olje
  • sol
  • poper
  • 2 srednji čebuli
  • 4 stroki česna
  • 1 lovorov list
  • 1 žlička sušenega origana
  • 1/4 žličke kumina ali pol zavojčka mešanice mehiških začimb, ki ima na srečo tudi rahel okus po kuminu
  • 2 dl rdečega vina
  • 1 dl goveje juhe
  • 1 konzerva razrezanih pelatov
  • 2 žlici paradižnikove mezge
  • rumena, rdeča, zelena paprika
  • kuhan riž

*po želji še čili, dimljena paprika, limetin sok

Meso razrežemo vzdolžno z vlakni v več delov, ki jih osušimo, solimo, popramo, naoljimo in spečemo na visoki temperaturi, po cca 4-5 minut na vsaki strani. Naj imajo dovolj prostora v debeli posodi, da se pečejo in ne dušijo. Saj bomo tako dobili lepo rjavo skorjico na mesu in ponvi, ki bo dala omaki rjavo barvo in dober mesni okus. Meso pečemo v rundah, če ga imamo preveč. Po vsaki rundi s pomočjo 0,5 dl goveje juhe spraskamo dobre rjave “stvari” z dna posode in odlijemo na pečeno meso.

IMG_4642

Po koncu peke meso hranimo v posodo in v posodo dodamo malo olja ter na njem prepražimo nakockano čebulo, nato zadnjih par sekund dodamo sesekljan česen in vse začimbe ter pražimo toliko, da malce zadišijo. Zalijemo z vinom, paradižnikom in govejo juho. Na močnem ognju zavremo, pokrijemo in kuhamo 2 uri na štedilniku (dobro zaprto, na vsake 20 minut pokukamo v lonec in po potrebi dolijemo vodo, ki je izparela, da se nam ne zažge) ali v pečici (kakšne pol ure dlje, na 180 stopinj, pokrito s pokrovom, ni potrebno mešati).

IMG_4675

Po dveh urah kuhanja, meso vzamemo iz omake in ga razceframo z vilicami ter vrnemo v lonec. Dodamo pramene paprike in kuhamo še pol ure s pokrovom ali brez. Odvisno koliko omake si zaželimo. Če pustimo nepokrito, bo tekočina izparela in omaka bo bolj gostljata, vendar ne pozabimo na mešanje, da se ne prismodi, saj lahko jed postane zelo gosta. Seveda brez dodajanja moke in ostalih gostil. Serviramo preko riža, ki ga skuhamo na vodi s soljo in mehiškimi začimbami.